Mandljevec je sredozemsko drevo, ki zraste 3 do 7 metrov visoko - odvisno od rastišča in klimatskih razmer. Izredno dobro prenaša sušo in pomanjkanje vode, dobro uspeva na peščenih in kamnitih tleh, zato ga lahko gojijo tudi na manj kakovostnih zemljiščih. Mandljevec gojijo že več tisočletij. Njegova prvotna domovina je Srednji Vhod (Iran, Saudska Arabija, Libanon, Izrael...). Pred več kot tisoč leti so ga pričeli gojiti v Italiji in Franciji.
Poznamo dva tipa mandljevcev. Mandljevec, ki cveti belo in obrodi sladke mandelje, ter mandljevec,ki cveti roza in obrodi grenke mandlje. Iz sladkih mandljev, ki vsebujejo do 50% maščob pridobivajo mandljevo olje. Iz grenkih mandljev pa s predhodno obdelavo in destilacijo z vodno paro pridobivajo eterično olje. To vsebuje benzaldehid (preko 90%) in pa HCN (3 - 8%) ki pa je zelo toksičen. Eterično olje se uporablja v farmaciji, po odstranitvi HCN pa v prehrambeni industriji, vendar ga danes v veliki meri nadomešča sintetični benzaldehid.
Hladno stiskano mandljevo olje olje pridobivajo s hladnim stiskanjem jedrc. Olje nato zbistrijo s filtriranjem. Mandljevo olje je svetlo rumene barve. Vsebuje veliko vitaminov, mineralov in esencialne kisline. Po kemični sestavi so mu zelo podobna olja breskovih pešk, mareličnih pešk in pa lešnikovo olje.
Mandljevo olje je primerno za vse tipe kože, predvsem pa za suho. Kožo neguje in ji daje občutek mehkobe. Ker je izredno blago, je primerno tudi za nežno otroško kožo in nosečnice. Mandlevo olje se veliko uporablja v farmaciji in pa v kozmetični industriji (kjer je prisotno praktično v vseh vrstah izdelkov).
| Botanično ime |
Persea dulcia |
 |
| Sinonimi |
Prunus dulcis, Prunus communis |
|
| INCI |
Persea dulcia (almond sweet) oil |
|
| CAS # |
8007-69-0 |
|
| EINECS |
291-063-0 |
|
| Način pridobivanja |
Iz jedrc s hladnim stiskanjem |
|
| Barva |
Svetlo rumena |
|
| Vonj |
Značilen vonj |
|
| Topnost |
Topen v alkoholu in oljih, netopen v vodi. |
|
| Specifična teža |
0,910 - 0,920 |
|
| Refrakcijski indeks |
1,4705 - 1,4717 |
|
| Jodovo število |
95 - 109 |
|
| Peroksidno število |
max. 15 |
vir: www.biolib.de |
| Saponifikacijsko število |
190 - 200 |
|
| % neumiljenja |
<0,7% |
|
| Kislinsko število |
max. 4 |
|
| Vsebnost vitaminov |
A, B1, B2, B6 in E. |
|
| VSEBNOST MAŠČOBNIH KISLIN |
|
|
|
|
|
| oznaka |
trivialno ime |
vsebnost % |
| Nasičene maščobne kisline |
|
|
| C14:0 |
miristinska kislina |
0,1 - 0,3 |
| C16:0 |
palmitinska kislina |
4 - 9 |
| C18:0 |
stearinska kislina |
max. 3,2 |
| Enkrat nenasičene maščobne kisline |
|
|
| C16:1 |
palmiteolinska kislina |
max. 0,7 |
| C18:1 |
oleinska kislina |
62 - 86 |
| Večkrat nenasičene maščobne kisline |
|
|
| C18:2 |
linolna kislina |
7 - 30 |
| C18:3 |
linolenska kislina |
max. 1,0 |
| ANALIZNI CERTIFIKAT |
|
| |
|
| Produkt: |
Mandljevo olje, kbA |
| CAS-Nr.: |
8007-69-0 |
| EINECS-Nr.: |
291-063-0 |
| Lot. št.: |
093082055100 |
| |
|
| Refrakcijski indeks |
1,4705 |
| Specifična teža |
0,917 |
| Kislinsko število |
0,33 |
| Peroksidno število |
5,2 |
| Saponifikacijsko število |
191,6 |
| Barva |
2,2 (Garden) |
| |
|
| Maščobne kisline |
| C 14;0 (miristinska kislina) |
<0,05 |
| C 16;0 (palmitinska kislina) |
6,8% |
| C 16:1 (polmitoleinska kislina) |
0,5% |
| C 17:0 (margarinska kislina) |
0,1% |
| C 18:0 (stearinska kislina) |
2,2% |
| C 18:1 (oleinska kislina) |
69% |
| C 18:2 (linolna kislina) |
21% |
| C 18:3 (linolenska kislina) |
0,1% |
| C 20:0 (arahinska kislina) |
0,1% |
| C 20:1 (gadoleinska kislina) |
0,1% |
| |
|
